Slovensko primestje v okolici Trsta je bilo zaradi bližine mesta zelo živahno.

Poleg tega, da je samo mesto nudilo možnost opravljanja različnih poklicev, so se kmetje po teh krajih tudi specializirali za določene dejavnosti, kot je na primer vinogradništvo, pridelava cvetja ali zelenjave. Slednja je bila zelo uspešna pri Sv. Ivanu in na Kolonkovcu. Ženske so v bližini mesta imele dostop do več poklicev in storitev, s katerimi so pomembno prispevale k preživljanju družine. V okolici mest je bilo na splošno veliko gostiln, kamor so zahajali vaščani, ob koncih tedna pa tudi meščani, ki so se radi podajali na izlete v okolico.

V tako spodbudnem okolju so družine svojim otrokom lažje omogočale izobraževanje, zelo živahno je bilo tudi delovanje čitalnic in društev ter z njimi tudi slovenskih izobražencev, ki so delovali v Trstu. Naj pod drobnogled vzamemo Škedenj, ki je bil pred dobrim stoletjem lična vas z osupljivim razgledom na morje, znana po odličnem kruhu svojih številnih krušaric in dobrih gostilnah. Tam je delovala velika šola in ob koncu prve svetovne vojne je v vasi živelo sedemindvajset učiteljev. Delovala je tudi zasebna glasbena šola, kjer je svojo priložnost dobilo veliko poznejših glasbenikov, ki so prirejali zelo kakovostne glasbene in literarne večere. Tu so živeli trije operni pevci in skladatelji (brata Širok, solistka Avrelija Sancin, skladateljica Breda Šček, pianistka Gita Bortolotti) s katerimi so sodelovale še druge osebnosti, kot so Josip Ribičič, Fran Venturini in Marij Kogoj.

V živahno kulturno in družbeno življenje je ob koncu 19. stoletja udarila industrializacija, saj je pod vasjo zrasla velika železarna, ki je do pred kratkim izdatno onesnaževala svojo okolico. Obenem je širitev Trsta z gradnjo številnih blokov Škedenj spremenilo v predmestje oz. periferijo, kjer so tako kot drugod postopoma prenehale z delovanjem manjše trgovine in obrtne delavnice. Danes so Škedenj in tudi preostalo primestje, na primer Rocol, Sv. Magdalena, Lonjer, Sv. Ivan, Rojan in Barkovlje, tudi formalno del mesta, na njihovo preteklost pa spominjajo le še posamezna društva in ulice z manjšimi vaškimi hišami.