Dvajseta leta 20. stoletja so bila s pritiski na drugače misleče in govoreče le uvod v evropski zdrs v drugo svetovno vojno, ki je z vso silo udarila tudi na območje na meji med Italijo in Jugoslavijo.

Vojno nasilje je tudi na meji med Italijo in Jugoslavijo seglo do vseh ravni prebivalstva, prizaneseno ni bilo niti otrokom. Trst je med drugim imel krematorij v Rižarni, ki so ga Nemci tik pred koncem vojne razstrelili in tako poskušali zabrisati sledove uničevanja človeških življenj.

1. maj 1945

Datum, ko so v Trst vkorakale zavezniške sile s partizani na čelu, pomeni za Slovence v Italiji dan nepopisnega veselja, saj jim pomeni dan, ko so se osvobodili petindvajsetletnega zatiranja in nasilja. Dejstvo, da se je do tega dogodka prišlo ravno na 1. maj, praznik dela, ki je bil pod fašizmom prepovedan, je seveda še dodatno prispevalo k slavnostnemu občutenju tega dne.

Jugoslovanka vojska vkoraka v Trst

Za del Trsta, ki je sodeloval z nemško oblastjo, je vkorakanje zavezniških sil pomenilo hud preobrat, toliko bolj, ker je pred Novozelandci v mesto vkorakala jugoslovanska vojska, ki je bila najbolj zaničevan sovražnik. Ta je za štirideset dni prevzela oblast in glede na veliko število zločinov, ki jih je predhodna oblast zagrešila proti civilnemu prebivalstvu, začela iskati in zapirati odgovorne, da bi jim sodila. Mnoge so odpeljali v notranjost Slovenije, kjer so bili po hitrih sodbah obsojeni ali priprti, večinoma je to bilo v taborišču v Borovnici pri Ljubljani. Večina ujetnikov je bila pozneje izpuščena. Jugoslovanska vojska se je iz Trsta umaknila 12. junija 1945. 

Dvojni spomin

Kljub temu da so se z zmago zavezniških sil zaključile muke druge svetovne vojne, je tako 1. maj 1945, podobno kot velja za Bazovico, v Trstu še vedno datum dvojnega spomina.