Sledi slovenskih prebivalcev zasledimo v samem mestu že v srednjem veku.

Prepletenost narodov in jezikov

Poglavitni gospodarski dejavnosti v mestu sta bili takrat solinarstvo in trgovanje z vinom. Ob tem so bili stiki z zaledjem živahni tudi med plemiči. V mestu se je pri škofu Bonomu dalj časa zadržal že Primož Trubar. O prepletenosti narodov in jezikov pričajo pisma Isabelle Marenzi, ki se je na koncu 17. stoletja poročila v Trst in si je s svojo materjo baronico Coraduzzi, ki je živela v Ložu, dopisovala v slovenščini. 

18. stoletje

V 18. stoletju se je slovenski razsvetljenec Žiga Zois rodil v Trstu, v palači za današnjim županstvom, njegova družina pa je živela med Italijo in Kranjsko. Trst je bil takrat izredno živahno pristaniško mesto, v katerem je vsakdo lahko našel poslovno priložnost. Med najbolj uspešne slovenske podjetnike prištevamo Janeza Kalistra, ki si je v Trstu ustvaril izjemen ugled.

19. stoletje

V 19. stoletju je vso Evropo zajelo gibanje narodnega prebujenja, ki je prevzelo tako tržaške Slovence kot Italijane. V drugi polovici 19. stoletja so Slovenci ustanovili svoj časopis, društva in čitalnice. Povezali so se z ostalimi slovanskimi skupinami v Trstu in skupaj z njimi zgradili moderno večnamensko stavbo Narodni dom, ki so ga odprli leta 1904. Tik pred prvo svetovno vojno je v Trstu živelo 60.000 Slovencev, ki so predstavljali 30 % vsega prebivalstva.

Okoliške vasi so sploh do 20. stoletja ohranile slovenski značaj. Le-te bi danes težko prepoznali, saj so se Sv. Ivan, Sv. Jakob, Sv. Magdalena, Rojan in Škedenj postopoma spremenili v gosto poseljena predmestja.