Mirovna pogodba, ki je bila sklenjena v Parizu leta 1947, je osrednji del Goriških Brd dodelila Jugoslaviji, obrobni del ob Gorici pa Italiji

Ko je meja razdelila Brda

Takrat še začasna državna meja je geografsko in etnično enotno območje presekala brez upoštevanja vsakdanjih potreb prebivalstva, dobesedno je potekala preko gospodarstev in domačij. S tem je jugoslovanskemu delu Brd zaprla skoraj vse naravne dostope do goriške ravnine. Če so prej Brici preko Oslavja in Ločnika do svojega upravnega središča imeli zelo kratko pot, jim je po razmejitvi ostala na razpolago le ena sama dolga cesta do Plav in od tam naprej do Nove Gorice, kamor je pozneje veliko ljudi hodilo v šolo in službo.

Pot čez mejo

Državi sta komaj leta 1975 v Osimu podpisali sporazum o gospodarskem sodelovanju, cesto so odprli šele leta 1985, štiri desetletja po postavitvi meje. Briška cesta vodi z velikim ločnim Solkanskim mostom preko Soče, se v dveh serpentinah dvigne do državne meje na pobočju Sabotina in v nadaljevanju poteka 1600 m v zaprtem koridorju preko italijanskega ozemlja.