Ko z goriške ravnine pogledamo proti Sv. gori, se na slovensko-italijanski meji dviga visok hrib Sabotin.

Z njegovega vrha je osupljiv razgled na ravnino, Sočo, Brda in Julijske Alpe. Tam sta nekoč stala cerkvica sv. Valentina in samostan frančiškanov puščavnikov. Izgradnja cerkvice naj bi segala v 14. stoletje, tja pa so ob sv. Valentinu prihajali romarji. Kljub temu so jo v letu 1786 za časa jožefinskih reform podrli. Njeni zadnji ostanki so bili uničeni med srditimi boji prve svetovne vojne, ki so hrib spremenili v kraj žalosti in smrti.

Od leta 1922 je Sabotin zato razglašen za spomeniško območje in muzej na odprtem. Leta 1947 je bila pod njegovim vrhom začrtana meja med Jugoslavijo in Italijo, leta 1978 pa so tam postavili velik napis Tito, posvečen Josipu Brozu Titu. Nemalokrat je bil napis deležen delnih ali celotnih sprememb, a tudi uničenja in ponovne postavitve.

Na Sabotinu je danes urejen Park miru, muzej na prostem s kavernami, rovi in drugimi ostalinami iz časa prve svetovne vojne. Del urejenega sistema kavern je velika kaverna na Sabotinu, skozi katero se lahko sprehodimo v družbi vodnika.