Ricmanje so nekoč slovele daleč naokoli zaradi svoje romarske cerkve
Svetilka pod oltarjem sv. Jožefa
Leta 1749 se je namreč svetilka pod oltarjem sv. Jožefa, ki je ni že dolgo nihče prižgal, začela prižigati sama od sebe. Dogodek je vzbudil veliko pozornosti in bil priznan kot čudež. V Zlati knjigi bratovščine sv. Jožefa je tako na prvem mestu zapisan med člani tedanji nadvojvoda Jožef, kasnejši avstrijski cesar, sama cesarica Marija Terezija pa je cerkvi podarila bogate mašne plašče, ki jih župnija še vedno hrani. Ricmanje so tako postale pomemben romarski kraj.
God sv. Jožefa še danes predstavlja največji vaški praznik, ob njem pa je bil nekoč daleč naokoli znan sejem z vrtiljaki. Ricmanje pa so se v zgodovino zapisale tudi zaradi istoimenske afere iz leta 1900, ko so želele pravico do lastne župnije in uporabe slovenščine: vas je takrat v znak protesta celo prestopila k unijatom, odločitev pa je glasno odmevala tako na Dunaju kot Vatikanu. Afera se je dokončno polegla šele leta 1910, ko so Ricmanje dobile župnika ter se s tem ločile od župnije Dolina, dovolili pa so jim tudi uporabo slovenskega jezika.
