Kraška hiša v Repnu je nastala iz revnejše kraške domačije, ki jo je leta 1968 v muzej preuredila Zadruga Naš Kras, da bi jo v hitrem napredovanju moderne gradnje ohranili tudi za zanamce. 

V tistih časih je kamen predstavljal preteklost in revščino, zato je izgubljal na pomenu. Pa vendar predstavlja kamen za Kras najbolj osnoven in trajnosten material, ki so ga Kraševci skozi zgodovino smiselno uporabljali v vsakdanjem življenju.

Stare hiše so tu v celoti zgrajene iz kamna, celo strešna kritina je iz kamnitih skrl. Prav tako so iz kamna police za gank, stopnice, okvirji za okna in vrata. Da so si ustvarili zavetje pred burjo, so si ljudje dvorišče obzidali z visokim kamnitim zidom in ga zaprli z reprezentančnimi vrati – »kalono«. Če je bilo mogoče, so dvorišče ali prostor pred hišo tlakovali s kamnom, ob hiši pa zgradili vodnjak – »štirno«, da so si zagotovili pitno vodo na dosegu roke. 

V notranjosti hiše je bilo iz kamna izdelano privzdignjeno ognjišče, polica za vodo ali »škafenca«, odprtina krušne peči. Pri kmečkem delu so ljudje uporabljali kamnite stope, žrmlje in možnarje, korita pa so uporabljali za shranjevanje olja, mesa in ob morju tudi za vlaganje rib s soljo. Kamen je tako bil tihi in zvesti spremljevalec kraškega človeka, ko je potreboval novo orodje in tudi ko je želel izkazati svoj položaj in ugled.