Območja, kjer živimo, nimajo enotne zgodovine in so se razvijala vsako po svoje. To dejstvo se še danes odseva v razlikah pri položaju slovenske narodne skupnosti.
TRŽAŠKA – Trst je leta 1382 prostovoljno prešel pod oblast Habsburžanov in na tak način več kot pol tisočletja predstavljal habsburško okno v svet. Mesto je postajalo konglomerat romanskih, slovanskih in germanskih elementov, podeželje pa je vseskozi poseljevalo slovensko prebivalstvo. Del današnje Tržaške je pripadal devinskemu gospostvu in z njim Goriški grofiji.
GORIŠKA – Goriška grofija je leta 1500 postala del ozemlja, ki so ga obvladovali Habsburžani, ko je brez dediča umrl zadnji goriški grof Leonhard. Gorica je bila živahno trgovsko mesto, v katerem so se srečevali slovenski, italijanski in nemški jezik.
REZIJA IN BENEČIJA – Rezija, Terske in Nadiške doline so bile skupaj s preostalo Furlanijo več kot tri stoletja (1420–1797) pod upravo Beneške republike. Zato enemu predelu tega ozemlja še danes pravimo Benečija. Po propadu Benetk so vsi ti kraji prešli pod habsburško upravo, leta 1866 pa pod Kraljevino Italijo.
KANALSKA DOLINA – Kanalska dolina je od zgodnjega srednjega veka pripadala vojvodini Koroški, ki je leta 1355 postala dežela Avtrijskega cesarstva. Do konca prve svetovne vojne oz. do podpisa mirovne pogodbe v Saint-Germainu leta 1919 je Kanalska dolina skupaj z Rabeljsko dolino spadala pod Avstro-Ogrsko. Dotlej sta na tem področju sobivali slovensko in nemško prebivalstvo.
