Cerkvica sv. Kvirina stoji na predrimskih in rimskih ostankih, prvič pa je omenjena v dokumentih leta 1250.
Avtonomna Benečija
V času pripadnosti oglejskemu patriarhatu (1077–1420) in nato Beneški republiki, do leta 1797 je bila Benečija deležna velike avtonomije. Pod lipami pri cerkvi se je sestajal veliki arengo landarske in mierske sosednje, ki sta temeljili na enotah, ki so vključevale več družin pod upravo družinskih poglavarjev. Ti so se zbirali na skupščinah, ki jim je predsedoval župan.
V tisti čas sega tudi avtonomija sodstva, ki je imelo z banko v Landarju in Miersi pristojnost sojenja celo v primeru umora. Vlogo sodnika so ob prisotnosti zapisnikarja in gastalda, ki je zastopal osrednjo oblast, imeli dekani vasi.
Beneška republika je Slovanom dodelila še oprostitev plačila davkov in oprostitev služenja vojaškega roka v zameno za varovanje mejnih prelazov.
To teritorialno enoto, ki sta jo sestavljala dva okraja ali sodolini, Landar in Miersa, so imenovali »Schiavonia« (dežela Slovanov) in je bila celo upravno ločena od t. i. Patrie del Friuli. Osrednje oblasti Beneške republike so nasprotovale vsakemu poskusu, da bi se tovrstna uprava omalovaževala ali delegitimirala.
Arengo se je zadnjič sestal 2. maja 1804. Vsako leto na praznik sv. Petra se v spomin na to Veliko sosednjo izvaja poseben obred v cerkvi v Špetru. V Bijačah skrbno hranijo ploščo Landarske banke, okoli katere so pod oglejskim patriarhatom in Beneško republiko vse do leta 1797 potekala zborovanja sosednje družinskih poglavarjev Landarske banke.
