Meščanske družine, porcelanasta polt in natančno upodobljena čipkasta oblačila so značilnosti bidermajerskih portretov izpod čopiča Jožefa Tominca, slavnega goriškega slikarja, ki je v svojem opusu zapustil tudi humorne upodobitve
Slovenski portretist
Jožef Jakob Tominc, poznan tudi kot Josip, v italijanskih krogih pa kot Giuseppe Tominz, se uvršča med najboljše slovenske portretiste. Rodil se je 6. julija 1790 v Gorici in tu preživel otroška leta. Z devetnajstimi leti je s pomočjo mecenov odpotoval v Rim in se tam učil slikarstva. Njegova pot se je nadaljevala v Benetkah, nato pa še na Dunaju in Ljubljani. Leta 1821 je med drugim portretiral udeležence ljubljanskega kongresa. Veliko je ustvarjal tudi v Trstu, nato se je ustalil na Goriškem.
Najbolj prepoznavna veja likovne umetnosti prve polovica 19. stoletja je portretno slikarstvo, ki je tedaj doseglo tudi svoj višek pred izumom fotografije. Največ njegovih slik hranijo v muzeju Revoltella v Trstu in Narodni galeriji v Ljubljani. Umrl je 22. aprila 1866 na svojem posestvu v Gradišču nad Prvačino, ki je bil materin rojstni kraj. Po njegovih sledeh je stopil tudi sin Avgust in sam postal slikar.
