Ko omenjamo Narodni dom, ponavadi mislimo na najbolj znamenito stavbo s tem imenom – tisto na ulici Filzi, ki je podlegla podtaknjenemu požaru. Pa vendar imamo samo v Trstu še dva Narodna doma, ki sta doživela podobno usodo: pri Sv. Ivanu in v Barkovljah. Zakaj so bili vsi tarča napadov?
Tako imenovani narodni domovi so ena izmed posebnosti narodnega preporoda na območju habsburškega cesarstva in so se pojavili v obdobju od leta 1850 do leta 1914. Ta središča družabnega življenja so gradila društva in združenja za svoje sedeže in prireditve: gledališke igre, plese, proslave, predavanja, njihov namen je bil, da bi spodbudili narodno zavest.
V primeru tržaškega Narodnega doma so stavbo zgradile liberalne organizacije iz slovenske, češke in srbske narodne skupnosti. Stavbe s tako jasno opredeljeno nacionalno funkcijo so ponujale tudi priložnost za nacionalno propagando.
Narodni dom je bil že med samo gradnjo deležen številnih kritik s strani italijanskega tiska, ki ga je opredelil kot grdega in žaljivega do italijanske kulture. Potem ko je Trst leta 1918 pripadel Italiji, je impozantna stavba v samem središču mesta že leta 1920 postala tarča požiga. Dogodek je bil uvod v eskalacijo preganjanja slovenskega jezika in javnega delovanja.