Beneške doline, ki se ponašajo z izredno bogatim ljudskim izročilom, se že več kot sto petdeset let soočajo s pritiski na tukajšnjo kulturo.

Zaradi pritiska na tukajšnjo kulturo so bili njihovi ljudje izpostavljeni tako osebnim napadom kot nadzoru dejavnosti v društvih in izseljevanjem. Za spoštovanje pravice do lastnega jezika in kulture so se v preteklosti zavzemali številni domači župniki, med katerimi je najbolj znan Ivan Trinko, ki je bil tudi pesnik.

Kljub težavnim razmeram se je od 70. let naprej bogato duhovno doživljanje Beneških Slovencev začelo odražati tudi v pesniškem ustvarjanju v domačem narečju. Luisa Battistig, Marina Cernetig, Claudia Salamant, Margherita Trusgnach, Andreina Trusgnach, Miha Obit in Giorgio Qualizza nam danes posredujejo svoje intimno doživljanje življenja v vaseh v strmih bregovih in med melanholičnim pogledom na preteklost in zavedanjem lastnega dostojanstva. Njihove stvaritve so pogosto objavljenje tako v narečju kot italijanščini, s čimer so si utrli pot v italijanske pesniške antologije in na ugledne pesniške prireditve.