Furlanija – Julijska krajina se ponaša z bogato tradicijo uporabe aromatičnih zelišč, ki lokalno kuhinjo bogatijo z intenzivnimi okusi in opojnimi vonji.
Ta zelišča ne krasijo le značilnih jedi, temveč so tudi sestavni del likerjev, zeliščnih čajev in zeliščnih izdelkov, ki so znani po vsem svetu. Bogato sredozemsko podnebje s celinskimi in gorskimi vplivi ustvarja idealno okolje za gojenje zelišč. Ozemlje, ki se razteza od apnenčastih tal na obali do hribovitih in predalpskih območij, ponuja različne mikroklime in tla, ki omogočajo rast številnih aromatičnih vrst. Regija se ponaša z bogato biotsko raznolikostjo avtohtonih in gojenih dišavnic.
Med najbolj razširjenimi najdemo: baziliko, žajbelj, rožmarin, timijan in lovor. Poleg teh pogostih dišavnic se območje ponaša tudi z manj znanimi vrstami, kot so šetraj, koromač, majaron, verbena in jeglič, ki lokalno kuhinjo bogatijo z edinstvenimi in izvrstnimi okusi.
Uporaba dišavnic sega še v rimski čas, saj so dišavnice cenili zaradi njihovih aromatičnih in zdravilnih lastnosti. Skozi stoletja se je njihova uporaba uveljavila v lokalni kuhinji in postala prepoznavni znak regionalne gastronomije. Brez dišavnic si nekaterih jedi skorajda ne moremo predstavljati. V pomladnem obdobju so bile to jajčne omlete ali frtalje, obogatene z raznimi mladimi dišavnicami, iz katerih so ljudje poleg hranljivosti črpali tudi zdravilne snovi. Med temi dišavnicami sta bila pogosta majaron, ki je nenadomestljiv v golažih, pečenkah, žvacetu, šupetah in kuhanih štrukljih, in koromačevo cvetje, ki je lahko obogatilo vso hrano: od suhih mesnin, svinjskega mesa, rib, jajc do zelenjave in sladic.
