Pa vendar se pri tem ne našajo na živahno kraško vas, temveč na različne dogodke. Slovenska narodna skupnost ima v mislih spomenik na Bazovski gmajni, italijanska pa obeležje na Bazovskem šohtu.

Spomenik bazoviškim junakom

Bazovska gmajna, sredi katere stoji spomenik bazoviškim junakom, se nahaja vzhodno od Bazovice: tam so bili 6. septembra 1930 usmrčeni štirje člani Tajne organizacije Borba, ki je 10. februarja izvedla napad na časopis Il Popolo di Trieste, ki je pogosto objavljal prispevke, nastrojene proti slovenski in hrvaški manjšini. Na sedežu časopisa so v bližino tiskarskega stroja nastavili eksploziv, ki je podrl tudi del zidu. Zid se je zrušil na pisca, ki je bil pozno zvečer še v uredništvu.

Napad je odmeval po vsej Italiji in začela se je obširna preiskava. Prav za ta primer so iz Rima v Trst premestili posebno sodišče za zaščito države, ustanovljeno v sklopu zakonov, ki so jih opredelili za »fascistissime«, da bi obravnavalo zločine zoper državno varnost in fašistični režim, torej še posebej antifašistično delovanje. Obeležje štirim bazoviškim junakom je bilo postavljeno septembra 1945 in velja za simbol zgodnjega odpora civilne družbe proti fašističnemu nasilju.

Bazovski šoht

Zahodno od gmajne se nahaja Bazovski šoht, ki za razliko drugih kraških brezen, ki jim v italijanščini pravijo »foibe«, ni naravni pojav, temveč opuščena rudniška jama, ki so jo uporabljali kot odlagališče odpadkov. V zadnjih dneh aprila 1945 so v okolici Bazovskega šohta potekali hudi spopadi med nemško vojsko in partizani, po katerih so v jamo odvrgli trupla nekaterih padlih nemških vojakov.

Zavezniške sile s partizani na čelu so vstopile v Trst 1. maja 1945. Italiji naklonjeni prebivalci Julijske krajine so jugoslovansko zasedbo doživljali kot najtemačnejši trenutek v svoji zgodovini. Razlog za to je tudi v valu nasilja, ki jo je spremljal na Tržaškem, Goriškem in Koprskem. Ta se je izražal v aretacijah več tisoč ljudi, ki so bili v večini Italijani, a tudi Slovencev, ki so nasprotovali jugoslovanskemu komunističnemu političnemu načrtu.

Po umiku jugoslovanskih sil iz Trsta, do katerega je prišlo 12. junija 1945, so zavezniki raziskali tudi šoht. V rovu so našli v glavnem posmrtne ostanke nemških vojakov in konj. Dokumenti v zvezi s to raziskavo so bili v javnosti objavljeni komaj leta 1995. Leta 1992 je kraj postal spomenik državnega pomena, leta 2007 pa je bil šoht preurejen in prekrit z veliko ploščadjo.  

Oba kraja, ki se po naključju nahajata zelo blizu, imata posebno simbolno vrednost. V želji, da bi premostili nasprotujoča si občutja in naredili korak k spravi, sta se predsednika obeh držav, Sergio Mattarella in Borut Pahor, poklonila obema spomenikoma na 100. obletnico požiga Narodnega doma, in sicer 13. julija 2020.