Kaj imajo skupnega Dunajska opera, parlament v Budimpešti, železniška postaja v Milanu in Solkanski most?
Prav gotovo jim je skupna Nabrežina ali bolje rečeno kamen iz njenih kamnolomov. Od druge polovice 19. stoletja naprej je namreč tukajšnji apnenec postal izredno priljubljen gradbeni material na območju Avstro-Ogrske, saj je bil njegov prevoz zaradi bližine železnice zelo preprost, njegove lastnosti pa primerljive s pravim marmorjem. Še pred tem so na Krasu delovali številni manjši kamnolomi, iz katerih so pridobivali kamen za potrebe posameznih vasi, a tudi za tržaške palače in infrastrukturo. Med sprehajanjem po Trstu bomo tako na fasadah, po stopniščih in na tleh zlahka opazili lepe primerke bolj ali manj obdelanega sivega kraškega kamna.
Večji kamnolomi so delovali v Nabrežini, Repnu, Križu, Lokvi, Koprivi, Povirju in drugod, v njih je delalo na tisoče kamnolomcev, ki so jim rekli kavadurji, in kamnosekov. Njihove delovne razmere so bile izredno težke, saj je bilo veliko dela treba opraviti ročno. Danes je v delujočih kamnolomih zaposlena le peščica specializiranih delavcev, ki predstavljajo izredno cenjen in zaželen kader. Zgodovinska dediščina kamnolomov je predstavljena v sklopu projekta KAMEN, ki ga vodi Občina Devin Nabrežina s partnerji, Občina Repentabor pa pripravlja stalno razstavo v Kraškem muzeju.
