Ime največjega in zgodovinsko najpomembnejšega goriškega trga spominja na čase, ko je to bil pravi travnik, kjer so se pasle živali.

Mesto se je v stoletjih širilo počasi in seglo do Travnika šele v 16. stoletju. Staro mestno jedro se na trg odpira z ulice Raštel, ki je bila zaprta z železnimi vrati, ki so jim zaradi oblike grabelj pravili Raštel. 8. avgusta 1916 so Travnik preimenovali v Piazza Vittoria, od leta 1877 pa je nosil naziv Piazza Grande. V furlanščini so mu pravili Traunig.

Trg danes krasi Neptunov vodnjak iz 18. stoletja, na njem pa vladata dve mogočni stavbi: cerkev sv. Ignacija in palača Torriana, kjer je danes nameščena prefektura – izpostava italijanske vlade. 

Na trgu se vsako leto odvija Andrejev sejem, ki traja tri dni od prve sobote po 30. novembru, godu sv. Andreja. Sejem je zgodovinsko najpomembnejši goriški sejem, ki sega v 15. stoletje in je nekoč trajal celo dva tedna. V znak odprtja sejma so na steber ob 300 let starem kipu sv. Ignacija obesili rdečo zastavico.

Travnik je bil nekoč prizorišče največjih shodov, procesij, manifestacij, prireditev, zborovanj. Na njem so se odvili ključni dogodki tragičnega tolminskega punta, ko so na njem leta 1714 usmrtili 11 njegovih voditeljev. Trg pa je bil tudi prizorišče bolj prijetnih dogodkov, na primer pobožnega kronanja milostne podobe svetogorske Matere Božje pred trideset tisočglavo množico. 

Na Travniku je 20. maja 1984 potekalo največje slovensko povojno zborovanje, na katerem se je zbralo 12.000 Slovencev z območja dežele, da bi zahtevalo izglasovanje zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji.