
Dnevno povezujemo dve državi, dva jezika in dve družbi in tako ustvarjamo enkratno podobo tega geografskega območja.
Živimo na teritoriju v samem središču Evrope, med Jadranskim morjem in Alpami, na skrajnem severovzhodu Italije (nedaleč od Benetk).
Naš jezik je slovenščina. Zaradi tesnega stika z italijanščino, furlanščino in nemščino pa smo razvili tudi različna narečja in pogovorne zvrsti.
Med latinskim, slovanskim in germanskim svetom, na skrajnem severovzhodu Italije: živimo v deželi Furlaniji Julijski krajini, ob celotnem obmejnem pasu, od Trbiža med Alpami do Milj pri Jadranskem morju. Skupno nas je med 60.000 in 80.000.
Prva pričevanja o prisotnosti slovanskih narodov na območju, kjer danes živijo Slovenci v Italiji, segajo v obdobje med 6. in 8. stoletjem. Njihov prihod na bregove reke Nadiže je zabeležil zgodovinar Pavel Diakon (7. stoletje), o njihovi prisotnosti v istrskem zaledju pa priča listina Rižanski placit iz leta 804.
Od tedaj je naše ozemlje doživelo veliko političnih sprememb in pretresov, saj so se z izmenjavanjem držav premikale tudi njihove meje. V 20. stoletju smo utrpeli zatiranje fašistične oblasti in prisilno poitaljančevanje.
Danes našo narodno skupnost ščiti zakon, ki med drugim, omogoča, da imamo slovenske šole.