V dobi, ko se je evropski podeželski svet globoko spremenil so mnogi posamezniki začutili dolžnost, da za zanamce ohranijo predmete in prostore.
V dobi, ko se je evropski podeželski svet globoko spremenil in iz skorajda samooskrbnega gospodarstva prešel v moderno dobo, ko so vanj vstopili avtomobili, sodobni aparati in mediji, sodobna stanovanjska kultura in odnosi, so mnogi posamezniki začutili dolžnost, da za zanamce ohranijo predmete in prostore, ki so prejšnjim generacijam nudili preživetje in oblikovali njihov vsakdan.
Tako kot drugje, zlasti po potresu leta 1976 in povojnem izseljevanju, so male zasebne zbirke vzniknile tudi po vaseh na vsem obmejnem pasu med Italijo in Slovenijo, na tej in oni strani meje. Male razpršene zbirke so tvegale, da s svojimi zgodbami za vedno utihnejo skupaj z svojimi pobudniki in lastniki.
Med leti 2012 in 2015 je v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija zaživel projekt Zbor zbirk, ki ga je vodila dr. Mojca Ravnik iz Raziskovalne postaje Nova Gorica ZRC SAZU v sodelovanju s številnimi partnerji. Namen projekta je bil strokovna obdelava, ovrednotenje in promocija zbirk kulturne dediščine, ki so jih v preteklosti ustvarili domačini.
Vse to gradivo so študenti fotografirali, dokumentirali in obdelali, tako da je danes dostopno v obliki digitalnega arhiva na spletni strani http://zborzbirk.zrc-sazu.si/. Tu si lahko ogledamo posamezne zbirke in predmete z osnovnimi podatki v slovenskem in italijanskem jeziku. Za Tersko dolino so bili obdelane zbirke v Tipani, Prosnidu in v muzeju v Bardu, dostopne pa so tudi zbirke iz Nadiških dolin, Rezije in Kanalske doline ter vsega obmejnega pasu na slovenski strani.