Številne pomembne dogodke na Krasu spremlja prisotnost oseb, ki si priložnostno oblečejo narodno nošo.
Poglejmo, katere so značilnosti te slovesne obleke. Na Krasu so ženske do 20. stoletja nosile obleke alpskega tipa. Ker so v Trstu kraškim kmetom pravili mandrijerji, se je tudi za njihovo oblačilno podobo oprijel pridevnik »madrijerska noša«.
Za žensko praznično alpsko nošo iz zadnje četrtine 19. stoletja je na splošno značilno dolgo in široko volneno ali svileno krilo z životcem, pod njim pa so nosile belo bluzo oziroma »oplečje«. Glavo je pokrivala bela peča s čipko, ramena pa bela ruta s čipko ali svilena ruta z resami. Beli deli ženske noše so navadno nosili za te kraje značilne bele vezenine, ki velikokrat ponazarjajo predkrščanske zaščitne simbole. Na krilo so zavezale svilen predpasnik in pisan trak. V hladnih mesecih so ženske tej opravi dodajale še ozko krojeno volneno jopico.
Moški so v tistih časih nosili temne široke volnene hlače pod kolenom. Na široko belo srajco so oblekli telovnik in temno volneno jopico, glavo pa je pokrival klobuk s širokimi krajci ali krznena kučma ali »frkindež« z zavihki, ki so jih lahko obrnili navzdol na vrat in se tako zaščitili pred mrazom.
Tako so se ljudje oblačili ob praznikih, v dobi romantike in narodnih gibanj pa je ta oblačilni videz postal simbol izražanja pripadnosti slovenski narodni skupnosti, kar velja še danes.
