Narodni dom in njegov požig sodita med najbolj znana in boleča poglavja zgodovine tržaških Slovencev, nekoliko manj znana pa je zgodba te stavbe od požiga do naših dni.

Po požigu stavbe in popolnem uničenju notranjosti leta 1920 je sledila njegova razlastitev. V 30. letih je bil spremenjen v hotel, ki so ga imenovali Regina – Kraljica. Po drugi svetovni vojni je kot reparacijo za požig Narodnega doma slovenska narodna skupnost dobila Kulturni dom na ul. Petronio, pri katerem pa je italijanska vlada financirala le ogrodje stavbe, notranjo opremo so financirale republike Jugoslavije.

Med letoma 1988 in 1990 je bil Narodni dom obnovljen, stavbo pa je zasedla Visoka šola modernih jezikov za tolmače in prevajalce Univerze v Trstu. Leta 2004 se je v poslopje vselilo le slovensko informativno središče in nato oddelek za mlade bralce Narodne in študijske knjižnice.

Stavba je bila ob 100. obletnici požiga leta 2020 deklarativno v celoti vrnjena slovenski narodni skupnosti, italijanska vlada je prenos z dekretom potrdila oktobra 2021, pogodba o brezplačnem prenosu Fabianijeve palače pa je bila podpisana ob navzočnosti italijanskega predsednika Sergia Mattarelle konec marca 2022.

V veži Narodnega doma je na ogled razstava o zgodovini in pomenu te stavbe, ki jo je leta 2016 postavil Slovenski klub, več gradiva pa je na razpolago tudi na namenski spletni strani. Leta 2023 je bila v desnem traktu pritličja urejena multimedijska informativna točka Stik, ki lahko sprejme okoli 30 obiskovalcev naenkrat. V njenih prostorih je na strnjen in grafično prijeten način predstavljena zgodovina Slovencev v Italiji, njihove markantne osebnosti, kulinarika, etnografski muzeji, organiziranost in vsakdanje športno, kulturno in družbeno delovanje.