Prehodna pokrajina pomenljivih človeških stikov
Kras, kamnita pokrajina, ki jo zaznamuje neizprosnost. Čeprav je kamnito krajino v zadnjem stoletju prekrilo zelenje, je kraški svet še vedno globoko zaznamovan z vseprisotnim kamnom. Edinstveno okolje kamnitih sten, podzemnih rek in skrivnostnih jam je kljub neusmiljeni naravi izjemno ranljivo, danes pa je del čezmejnega geoparka Kras-Carso.
Kras je bogat z redkimi geološkimi, botaničnimi in živalskimi vrstami, njegova dediščina pa se ponaša tudi z izredno bivalno kulturo in kulinariko. Dobrote lahko okusimo v zavetju kraških borjačev, ko se tam odprejo osmice: to je tradicionalna oblika neposredne ponudbe kmetijskih pridelkov obiskovalcem, ki je tu razširjena že več stoletij.
Kamen,
neizmeren vir navdiha
Današnji Kras je sad tisočletnega sožitja med naravo in človekom, žgočim soncem in divjim vetrom, trdim kamnom in dragoceno vodo.
Človek je krajini dal pečat z mrežo suhozidov, sredi katerih je gradil domačije, ki še danes kljubujejo surovim naravnim razmeram. Kljub neizprosni burji in pomanjkanju vode so nastale skromne, a prijazne vasi. Kamen je tu osnovna prvina, ki jo je človek ljubeče oblikoval v edinstvene arhitekturne in kamnoseške detajle, ki so prebivalcem še danes v velik ponos. Čeprav je kamen vsenavzočen in je zato vsak poseg zelo zahteven, ga kraški človek še vedno skrbno vključuje v svoje življenje.
Slovenci in Slovenke na Krasu,
povezana skupnost
Kraševci in Kraševke so bili do druge svetovne vojne v veliki večini pripadniki slovenske narodne skupnosti. Predvsem v manjših vaseh ni bilo italijansko govorečih prebivalcev.
Danes se je Kras spremenil, vasi so se zaradi priseljevanja povečale in ljudje se le v manjši meri posvečajo kmetijstvu. Kljub temu je na Krasu veliko očarljivih vasi, v katerih lahko začutimo poseben utrip. Tu delujejo številna kulturna in športna društva, ki krepijo medsebojno povezanost Slovencev in Slovenk in prispevajo k živahnemu družabnemu dogajanju.
Od blizu
Kraška hiša, v toplem objemu kamna
