Naselbina, ki se v jeziku Slovanov imenuje Gorica, Villa quae Sclavorum lingua vocatur Goriza
Gorica je bila dolga stoletja trgovsko in upravno središče severne Primorske. O njenem nastanku priča latinski zapis Villa quae Sclavorum lingua vocatur Goriza iz leta 1001. Ob njej danes poteka meja med Italijo in Slovenijo, takoj za njo pa je v petdesetih letih 20. stoletja nastalo sodobno zasnovano mesto Nova Gorica. V Gorico se stekajo poti iz Brd, Soške doline, Vipavske doline, Trsta, Tržiča, Posočja in Furlanske nižine. Živahno središče so tako oblikovali ljudje s širšega območja, ki so se vsakodnevno srečevali in govorili slovensko, nemško, furlansko in beneško narečje. Na severu starega mestnega jedra se trgovska ulica Raštel steka na Travnik, prostrani trg, na katerem so se odigrali številni pomembni trenutki slovenske zgodovine.
Med vilami avstrijske Nice
Nad mestom bdi srednjeveški Goriški grad, v katerem so na ogled muzejske zbirke. Gosposke vile in palače, ki so posejane po mestu, pričajo o živahnem in pestrem življenju podeželskega mesta ob reki Soči. Zaradi milega podnebja je Gorica na prelomu 19. in 20. stoletja zaslovela kot »avstrijska Nica«.
Razgibano mestno zgodovino lahko še danes razbiramo s pestre podobe stavb, ki odsevajo tako mediteranske kot celinske značilnosti. Med njimi na Verdijevem korzu stoji tudi Trgovski dom, ki ima za Slovence močan simbolni pomen.
Po meri človeka
Skozi zgodovino je Gorica za Slovence in Slovenke predstavljala mesto trgovanja in nakupov. Do danes je ohranila vlogo kulturnega, šolskega in univerzitetnega središča. Na njenih imenitnih ulicah lahko prisluhnemo prepletanju jezikov in uživamo v sproščenem vzdušju mesta po meri človeka. Ulice in stavbe prevevajo zgodbe preteklosti, ki kar čakajo, da jih odkrijemo. S kolesom lahko po mestu iščemo slovenske sledi, se podamo na ogled Soče ali potep po Brdih.
Med Sočo, Krasom in Tržičem
Gorica je tudi upravno in kulturno središče za širše območje, ki sega vse do Jadranskega morja in Ogleja. Slovenci ga naseljujemo od Štandreža preko Sovodenj in Doberdoba, vse do Laškega, kakor pravimo ravninskemu svetu severno od Tržiča. V vseh omenjenih krajih Slovenci z živahnim delovanjem izražamo bogato in razvejano ustvarjalnost naše skupnosti.
Od blizu
Dan, ko so metle pometle z mejo
