Izdolbeno, vklesano, vezano, izrisano, izrezljano. Srce se v slovenski kulturni dediščini vseskozi pojavlja. Vtisnjeno je v najrazličnejše predmete, kot izročilo starodavne ljudske tradicije, je obet sreče ob vsakem pomembnejšem obredu, je radostno voščilo v vsak novi dan. Večkrat se iz njega dviguje rdeč nagelj, vrhnji cvet najboljšega in najlepšega.
Srce iz katerega rase cvet, je motiv, prepleten z izrazito simboliko, ki postane prepoznavno znamenje slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Prijaznost, povezanost, rast, odprtost, so sporočila, ki jih znak upodablja s svojo obliko; v rdeči – barvi srca in čutnosti, in turkizni – barvi uma in idej, se zrcali značaj našega naroda.
Trojezično ime v neprekinjenem zapisu namiguje na željo po povezovanju in na bližino, ki jo želimo vzpostaviti z vsemi, ki nas želijo spoznati.
Vsaka storitev, dejavnost, stvaritev ali dosežek, ki je na ustreznem kakovostnem nivoju, pusti za sabo pomljivo sled.
Ko to prihaja s strani slovenske narodne skupnosti, ima še vrsto dodanih vrednosti. Novi simbol jamči, da je v subjekt promocije vpeta vrsta vrednot, ki govorijo o posebnosti in izvirnosti tega, kar ponujamo. Novi znak zagotavlja kakovost, ker je odraz stoletnih tradicij, velikih spretnosti, znanja in strasti ter ponosa malega naroda, ki želi ponuditi najboljše, kar premore.
Za uporabo znaka Slovenci v Italiji lahko v skladu s pravilnikom zaprosijo tisti, ki smatrajo, da je izdelek, proizvod ali stvaritev, ki jo ponujajo, naj bo ta materialne ali nematerialne narave, na visoki kakovostni ravni in v sozvočju z namenom projekta. To pomeni, da se v ponudbi odražajo naša kulturna dediščina in tradicije, naša zemljepisna pripadnost, pa tudi sodobna znanja in strokovnosti, ki so nam lastni.