Pust je izredno priljubljen praznik povsod, kjer živimo Slovenci. V bolj goratih krajih ohranja pust svojo starejšo obliko, s skupinami ta lepih in ta grdih mask, prve so oblečene v bela oblačila in okrašene s cvetjem, druge pa poosebljajo strašljive like. Z njimi je skupnost želela privabiti pomlad in pregnati zimo, ki jo pooseblja sam Pust, še danes ga na pepelnično sredo po koncu praznovanja sežgejo.
V primestnih in bolj urbaniziranih okoljih je praznovanje pusta prevzelo sodobnejšo podobo. Na vaških praznovanjih, kjer pustarji tradicionalno obhodijo hiše in pobirajo darove, najdemo tudi pustne skupine, ki po več mesecev pripravljajo velike pustne vozove in kostume. Z njimi sodelujejo pri organiziranih povorkah, ki so pogosto tekmovalnega značaja. Povorki z najbolj »slovenskim pečatom« sta Kraški pust na pustno soboto na Opčinah pri Trstu in Sovodenjski pust, ki ga organizirajo na pustno nedeljo v Sovodnjah pri Gorici. Na njih nastopa na tisoče udeležencev v maskah, ki tekmujejo za naslov najboljšega voza ali skupine. Vsaka skupina predstavlja svojo temo, ki ima po navadi satirično in hudomušno vsebino.
Razposajeno pustno vzdušje se tako v manjših kot v večjih krajih nadaljuje zvečer na plesnih zabavah, ki potekajo v gostilnah, večjih dvoranah ali šotorih.
