V zavetju Matajurja
Nadiške doline se nahajajo v predalpskem svetu, ki se razprostira severno od Brd vse do pobočja Matajurja.
Do njih vodi pot mimo Čedada, slikovitega mesta s številnimi zgodovinskimi znamenitostmi, nato pa se nadaljuje v Špeter, od koder se odpira dostop v doline zelenomodre reke Nadiže. Od tod se po strmih obronkih vijejo ozke ceste do vasic, ki so do nedavnega bile obdane s terasami. Benečija je s Soško dolino povezana preko prehodov na Robiču in na Livku.
Navezani na svoje doline
Ljudje so v preteklosti zahtevne življenjske razmere goratega sveta premoščali tako, da so občasno zahajali na ravnino na sezonsko delo ali pa so tam prodajali jabolka in kostanj, ki sodijo še vedno med najbolj značilne pridelke teh dolin.
V 20. stoletju so skromni življenjski pogoji veliko Benečanov prisilili v emigracijo širom po svetu, od koder se ob praznikih radi vračajo na obisk. Nekateri se vračajo v doline, z novimi načrti in vizijami. Svet se spreminja in človek spoznava, da ima življenje v odmaknjenih krajih tudi svoje prednosti.
Intimna opora domačega narečja
Beneška kultura je globoko navezana na narečje, v katerem je skozi stoletja nastalo bogato ustno izročilo.
20. stoletje ni prizaneslo niti tem krajem, ki so bili podvrženi hudim političnim pritiskom. Med zagovornike slovenskega jezika in pravice do rabe maternega jezika gotovo sodijo domači duhovniki, ki so ljudem nudili duhovno in moralno oporo. Danes se lahko mladi Benečani izobražujejo v dvojezični šoli v Špietru, ki v svojem programu upošteva raznolikost Nadiških dolin.
